Grad Žamberk (Schaunberg) je omenjen šele leta 1331 kot hous Schonenburg. Upravljali so ga Žamberški kot ptujsko-kunšperški vitezi, nato kot vovbrški fevdniki. Žamberski vitezi so postedno omenjeni leta 1277, ko so se poravnali z Nikolajem in Hadmarjem iz Lučan zaradi škode v medsebojni fajdi. Leta 1331 sta se zaradi Žamberka sprla Friderik Žovneški in Wulfing Edling iz Guštanja, a je vovbrška dediščina po odločitvi vojvode Otona Habsburškega pripadla Žovneškim. Verjetno so Celjani odročni in skromni grad kmalu opustili in ga morda uporabljali le še kot lovsko postojanko. Leta 1436 je grof Friderik II. Celjski podelil Ivanu Forhteneškemu v fevd desetino pri Žamberku, leta 1608 pa so škofu Hrenu poročali o grajskih razvalinah. Po izročilu naj bi Žamberk porušili Turki.