Graščina Gorica (Gorzhof) je omenjena leta 1586 in so jo v deželnoknežjem fevdu imeli vitezi Scheyri (Sirski). V virih je dvor omenjen že v 15. stoletju, leta 1436 pa je grof Friderik II. Celjski podelil Marjeti in Elsi Lugel. Po Sirskih je Gorico imel Gregor Matačič, od leta 1642 Andrej pl. Gušič, konec 17. stoletja pl. Strassbergi, leta 1759 jo je Maksimilijan pl. Strassberg prodal F. Tomšetu, med letoma 1798 in 1868 jo je imel Johann Filz, med letoma 1897 in 1917 baron Konstantin Fiedler, nato Artur Dillon. Leta 1721 je Gorica pogorela, a so jo obnovili. Pred drugo svetovno vojno je bilo precej predelano poslopje v lasti rodbine Vabič, po njej pa domačija Leopolda Kolška. Stavbo so podrli pred desetimi leti in na njenem mestu pozidali novo hišo.