Grad Nozno (Nosno) je leta 1339 omenjen kot castellarium (gradišče), last goriških fevdnikov Orsonov, ki so razdejano poslopje obnovili. To potrjuje zapis v listini iz leta 1398, ko je goriški grof Henrik dal Henriku iz Orsona in njegovim dedičem gradič v Noznem. Vendar je grad kmalu spet propadel, saj je leta 1501, ko ga je cesar Maksimilijan I. podelil v fevd Andreju Orsonu, ponovno omenjen kot gradišče. Leta 1504 je cesar podelil gradišče, sodstvo in kmetije v vasi Nosna v fevd Konradu Orsonu. Pred Orsoni so Nozno imeli goriški fevdniki Mihael Curtayner, Virgilij von Graben in Byro Ungerspacher.