Grad Jablanico (Iablaniz) so dolga leta imeli v fevdu gospodje Devinski. Ko so gospodje Devinski in njihovi dediči grofi Walsee izumrli, so Jablanico v prvi polovici 15. stoletja pridobili Habsburžani in jo dajali v najem ali oskrbništvo raznim plemiškim rodbinam. Med poznejšimi lastniki so bili pl. Hallerji, nato pa Jakob pl. Oberburg, ki je Jablanico leta 1551 prodal Karlu pl. Purgstallu. Plemeniti Zetkowitzi so grad pridobili verjetno v šestdesetih letih 16. stoletja in jo imeli do leta 1626, ko jo je Uršula Cvetkovič prepustila sorodnicama grofici Feliciti Ursini-Blagaj in Elizabeti pl. Moscon. Leta 1628 je cesar Ferdinand II. podelil gradova Jablanico in Gotnik v fevd nekdanjemu beneškemu patriciju Emanuelu de Finiju, leta 1670 pa so gospostvi s poroko pridobili Lazzariniji. Leta 1886 je gospoščino z razvaljenim gradom in dvorcem v dolini kupil Jožef Domladič iz Ilirske Bistrice, leta 1902 pa dunajski veletrgovec Albert Dub. Grad je razpadel v 19. stoletju.