Grad so skoraj do konca 14. stoletja kot freisinški ministeriali upravljali loški vitezi, za njimi razni kastelani, med njimi leta 1367 omenjen Henrik Werdenberger, 1374 vitez Elblinus, 1422 Jakob Stermoler, 1423 Melhior Loški, 1442 Andrej Tschugl, 1449 Ahac Peysser, 1473 Krištof Petschacher in 1485 Joahim Puštalski, zadnji pa je bil vitez Krištof Puštalski od leta 1509 do 1511. Grad je omenjen leta 1315 kot stari stolp (turris antiqua), razpadel pa je med potresom 1511. leta in ga je dal škof podreti. Po drugi svetovni vojni so arheologi izpod ruše razkrili temelje gradu in jih zavarovali pred nadaljnjim propadanjem.